Ali že govoriš kohezijsko?

Mi smo v sodelovanju s CNVOS in Radiom Študent spregovorili 30.5.2019, s pomočjo primerov dobre prakse črpanja kohezijskih sredstev osrednjeslovenske regije.

"Kohezijščina" je popularna, oglejte si fotografije.

Kohezijsko statistiko za Slovenijo je predstavil mag. Bojan Suvorov, direktor urada za kohezijsko politiko. Slišali smo, da Republika Slovenija v trenutnem obdobju 2014-2020 razpolaga z 3,312 milijardami evrov. Razjasni je da ni res, da Slovenija v letu 2017 iz naslova EKP ni dobila niti centa, kot so poročali nekateri mediji, pač pa je po podatkih Ministrstva za finance dobila 102 milijona evrov. Poleg tega je mag. Suvorov poudaril, da so črpanja sredstev v tem obdobju možna do leta 2023. Razveseljujoč je bil podatek, da je Slovenija v obdobju 2005 - 2018, glede na vložena in počrpana sredstva v EU proračun, cca 3,355 milijarde evrov v plusu.

Priložnost, da se predstavimo kot primer dobre prakse, smo v Društvu za podporo civilne družbe izrabili za kratko predstavitev dosežkov Stičišča NVO osrednje Slovenije. Veseli smo, da jih je že ogromno.

Mag. Roman Medved z LAS Za mesto je napovedal Javni poziv LAS za izbor projektov 2019, ki bo objavljen predvidoma v mesecu juniju. Za Sklop A bodo veljale naslednje specifikacije: območje izvajanja – območje LAS brez mesta Domžale; prioritete - nova delovna mesta, razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja, ranljive ciljne skupine; višina razpoložljivih sredstev - 274.847 EUR. Za Sklop B pa bo veljalo: območje izvajanja – naselja Domžale, Radomlje, Dob, Ihan, Preserje pri Radomljah, Dragomelj, Rodica, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Vir, Komenda, Moste, Medvode, Zgornje Pirniče, Mengeš, Trzin in Vodice; prioritete: nova delovna mesta, varstvo okolja, ranljive ciljne skupine; višina razpoložljivih sredstev - 397.983 EUR.

Ga. Mojca Štepic, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije je predstavila štiri-letni mednarodni projekt P-IRIS, katerega namen je izboljšanje inovacijskih sistemov na podeželju s pomočjo profesionalizacije aktivnosti mreženja in uporabe inovacijskih orodij.

Ga. Tina Vatovec z LAS Srce Slovenije je predstavila projekt z naslovom Integralni turistični produkt zeliščarske dediščine v vrednosti 238.516,49 evrov, ki ga izvajajo v partnerstvu s še petimi LAS (LAS Raznolikost podeželja, LAS v objemu sonca, LAS Zg. Savinjske in Šaleške doline, LAS Spodnje Savinjske doline, LAS od Pohorja do Bohorja). Svojo neposredno izkušnjo s projektom je podelila tudi zeliščarka Jožica Bajc Pivec.

G. Aleš Škorjanc z Občine Kamnik je opisal projekt, v katerem je sodelovalo 7 občin in ki so se tik pred začetkom izvajanja projektov znašle v stiski, saj je v preteklem obdobju (2007-2013) zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev iz proračuna EU, za enajst projektov zmanjkalo sredstev. Občine so se kljub temu lotile izvedbe, se zadolžile in projekt izpeljale do konca leta 2016 (oziroma 2017), ko so tudi končno prejele sofinanciranje s strani EU.

Predstavljen nam je bil tudi koncept medobčinskega razvojnega centra, katerega naloga je učinkovito črpanje in poraba EU in nacionalnih sredstev. MRC Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje združuje kar tri občine, saj so na ta način uspešnejši pri pridobivanju sredstev. Na katere razpise se prijavljajo in katere uspehe so do sedaj dosegli, nam je predstavila ga. Jasmina Selan, vodja MRC.

Veseli smo, da je »kohezijščina« jezik, ki zanima mnoge, kar je potrdila visoka udeležba na dogodku.