Vloga NVO pri oblikovanju občinskih politik

Nevladne organizacije (NVO) opravljajo v družbi tudi pomembno politično funkcijo, saj pomenijo obliko participacije državljanov. Tako na lokalni, nacionalni kot na evropski ravni. NVO so organizacije svojih članov oziroma uporabnikov, obstajajo zaradi zadovoljevanja njihovih potreb in kot take predstavljajo „prostor“ oziroma kanal za oblikovanje idej, iskanje rešitev, zbiranje odzivov. NVO s posredovanjem interesov različnih skupin občanov oziroma državljanov prispevajo k oblikovanju javnega mnenja, k združevanju, s tem pa pomembno vplivajo na oblikovanje življenja na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

V Memorandumu slovenskih nevladnih organizacij iz leta 2009 (spisan tudi na pobudo takratnega predsednika vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja), je nevladni sektor med drugim opredeljen kot ključni dejavnik uresničevanja ustavnih pravic prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije. Delovanje nevladnega sektorja v državi je eden temeljnih pogojev uveljavljanja načel demokracije, a tudi trajnostno naravnanega družbenega razvoja, dviga blaginje in kakovosti življenja ter zagotavljanja socialne varnosti.

Da NVO ključno prispevajo k uresničevanju demokracije (in človekovih pravic) izpostavlja tudi leta 2009 sprejet Kodeks dobrih praks participacije civilne družbe v procesih odločanja, ki predstavlja načine vključevanja civilne družbe v oblikovanje politik. Kodeks izpostavlja šest področij, preko katerih NVO prispevajo v procesu odločanja oziroma vplivajo na odločevalce:

1. zagovorništvo: izpostavljajo potrebe in mnenja svojih članov oziroma uporabnikov ter zagotavljajo upoštevanje interesov tistih, ki jih to zadeva
2. informiranje: o dogajanju, oblikovanju politik, možnih učinkih obveščajo svoje člane, uporabnike in širšo javnost
3. svetovanje: NVO s svojim strokovnim znanjem specifičnih področij zagotavljajo analize in raziskave, s svojo vpletenostjo v družbo pa tudi prepoznavajo trenutne in prihodnje potrebe v družbi
4. zagotavljanje storitev: NVO so ključni akter pri implementaciji politik skozi projekte in storitve
5. nadzor: ocenjujejo in zagotavljajo, da je politika implemetirana za dosego želenih ciljev, skrbijo za transparentnost in demokratičnost postopka.
6. inovacije: razvijajo alternativne ali neobstoječe storitve za svoje člane

Vključevanje NVO pri oblikovanju politik na lokalni ravni

Da se lahko NVO vključujejo v politične procese, tudi že na lokalni ravni, je pomembno ugodno podporno okolje, politična volja, dolgoročna podpora, sredstva ter predvsem odprt, demokratičen prostor za dialog in sodelovanje. Le tako se lahko vzpostavi odnos med NVO in odločevalcem, ki bo temeljil na zaupanju in razumevanju. Na evropski ravni so NVO že pridobile status pomembnega akterja pri oblikovanju skupne evropske politike in pomembno je, da temu sledita tudi nacionalna in lokalna politika v Sloveniji. Republika Slovenije na nacionalnem nivoju to vlogo NVO že priznava, na lokalni ravni pa je stanje bolj zaskrbljujoče in nemalokrat občine ne prepoznavajo NVO kot razvijalce lokalne skupnosti, kot povezovalce. Nemalokrat občine na nevladne organizacije gledajo le kot porabnike proračunskih sredstev, pri tem pa pozabljajo, da te iste organizacije izvajajo storitve, ki pomenijo zadovoljevanje potreb občank in občanov, velikokrat tudi na področjih, kjer občina ne deluje, ter tako prinašajo dodano vrednost življenju v lokalni skupnosti. S prepoznavanjem večje vloge NVO v okolju, z „izkoriščanjem“ znanja in vloge NVO, lahko občine zagotavljajo večjo kvaliteto življenja svojih občank in občanov, dvignejo nivo lastnih storitev.

NVO so lahko za občino neizmerno koristen vir informacij o potrebah občank in občanov, njihovem mnenju in predvsem zadovoljstvu z življenjem v lokalni skupnosti. NVO so lahko tudi ogledalo lokalne politike, tisi glas, ki zagotavlja povratne informacije, kaj v občini deluje dobro in kaj je potrebno spremeniti. Zato je še kako pomembno, da so NVO aktivno vključene v pripravo strategij razvoja občine, v pripravo letnih programov posameznih področij in nasploh načrtovanju politik. To, da se NVO le informira, torej da je v občini le enostranska komunikacija, ni dovolj. Pomembneje je, da v občini poteka posvetovanje, dialog ter da je občina odprta za morebitna partnerstva.

Posvetovanje je oblika pobude, s katero občinski organi vprašajo NVO za mnenje pri oblikovanju določene politike. Obsega informiranje o aktualni temi, vabilo k dajanju pripomb, mnenj. Posvetovanje je zelo pomembno za pripravo samega osnutka strategij, politik.

Dialog je dvosmerna komunikacija, ki temelji na vzajemnih interesih. Lahko gre za odprte pogovore do bolj strukturiranih srečanj. Dialog pomeni razpravo, ki vodi v skupno strategijo, politiko.

Partnerstvo pomeni delitev odgovornosti, povezovanje in sodelovanje. Vključuje prenos določenih nalog na NVO( izvajanje storitev) in vzpostavitev so-odločevalskih teles.

                                                      (Povzeto po Kodeksu dobrih praks participacije civilne družbe v procesih odločanja)

Občine naj tako le izkoristijo priložnost sodelovanja z NVO pri pripravi politik, saj so NVO most med občani in občino, glasnik želja in potreb. A pri tem je potrebno izpostaviti, da se morajo tudi NVO zavedati svoje vloge v družbi in biti pripravljene aktivno pristopiti k oblikovanju politik.

Vpliv NVO na politiko Evropske unije

Aktivnost NVO na lokalni ravni ni pomembno le za aktivno vključevanje v življenje v občini ampak tudi tisti prvi korak, ki vodi k večji angažiranosti tudi na nivoju države in same Evropske unije. Z občutkom, da njihov glas šteje na lokalni ravni, da so upoštevane pri oblikovanju politik na nacionalni ravni, se bodo NVO tudi bolj in lažje vključevale v oblikovanje evropskih politik in postale bolj aktivne pri vključevanju na evropski ravni. Evropska komisija pripisuje NVO veliko vlogo, sploh pri prispevku k razvoju demokracije in civilne družbe. Evropska komisija vlogo NVO prepoznava tudi kot glas stališč najranljivejših skupin, prezrtih, ki jih drugače ni moč slišati oziroma kot reprezentativnega glasnika na določenih področjih, kot so okolje, pravice živali ipd. Prav tako pa Evropska komisija priznava NVO specifična znanja, poznavanja področja s katerimi lahko pomembno prispeva k oblikovanju političnih razprav in oblikovanju politik. Predvsem pa so NvO tiste, ki zagotavljajo povratne informacije o delovanju sprejetih politik.

NVO so na evropski ravni tudi pomemben spodbujevalnik aktivnega državljanstva. Z izvajanjem projektov lahko pospešujejo in spodbujajo pomen evropskega državljanstva, aktivnega vključevanja v politike EU ter oblikovanje življenja na ravni Evropske unije.

Več o aktivnem državljanstvu in tudi vpletenosti NVO lahko izveste na mednarodni konferenci Državljanska participacija v EU v času nezaupanja, ki se bo 24. septembra odvila v Ljubljani.

Sorodne vsebine